Ljubim te, življenje…

 Na mladih svet stoji!

A brez podpore in zaupanja

ne bomo mogli postaviti temeljev in

tako ne ustvariti sveta.

Zamišljen v pogledu

rišeš pot svojih sanj.

Le pogumno,

naj te ne ustavi vihar!

Sem opazovalka plesa

svoje hčerke,

ki sem ga omogočila,

ker je prišla preko mene…

Nisem udeležena v njenem plesu.

in vendar,

kadarkoli se ustavi in

potebuje koga za pogovor,

sem tam.

Toda…

tisti posebni ples z

otrokom in prihodnostjo

je v njej.

/Liv Ullmann/

Vsak otrok najde

gugalnico in

prijatelja.

Živeti v objemu

zemlje in neba

je tako preprosto,

če le znaš ljubiti.

Prezgodnja budilka…

S priprtimi očmi se stisnem k tebi.

…samo za pet minut…

Iz kuhinje zadiši kava.

Odideš in postelja ostane moja.

…samo za pet minut…

V njej ostaja vonj po najini noči.

Vdihnem spomin nanjo.

…samo za pet minut…

Prikradeš se k meni in

me objameš v jutranji objem.

Nato se s poljubi posloviva.

…za več kot pet minut…

 Poljub in poljubljanje imata biološko in psihološko osnovo, simbolični pomen, hkrati pa v zgodovini posebno družbeno in kulturno vlogo. Način poljubljanja se je v tisočletjih in stoletjih spreminjal, z njim pa tudi njegov pomen.

Poljubljanje in  poljub sta vrsta človeške govorice, pravzaprav njen najbolj zapleten del. Poljub je imel v vseh obdobjih dvoumen, nejasen pomen ali pa je bil ta vsaj potencialno takšen. Poljub namreč sega od ene skrajnosti k drugi. Razmejuje med čistim in nečistim, med dovoljenim in nedovoljenim, med pričakovanim in nepričakovanim, med sprejemljivim in nesprejemljivim. Vedeti moramo, kdaj gre recimo za prijateljski ali platonični poljub in kdaj za namigujoč ali erotični in kdaj za pokroviteljski ali  »očetovski« poljub.
Poljubu bi lahko rekli »oralna aktivnost«. Erotični  oziroma  seksualni naboj, ki ga poljub ali poljubljanje prinašata, je prastar. Najdemo ga v bibliji in v klasični literaturi, v trubadurskem pesništvu in v srednjeveškem romanu. V zadnjih dva tisoč letih je poljub prisoten tako rekoč povsod. Je simbol vzajemne združitve in pripadnosti, znamenje enotnosti, povezave. Hkrati je  že v antiki in pravzaprav že prej dobil tudi duhovni pomen. Poljubi so seveda različni in jih je mnogo vrst. Že pred stoletji so govorili o petih zvrsteh: poljubih ljubezni, naklonjenosti, miru, spoštovanja in prijateljstva, a to je le del njegovih vsebin, vlog in oblik, ki so se poleg tega, kakor rečeno, še ves čas spreminjale. Med drugim se je poljub spreminjal tudi z družbenim odnosom do spolnosti. Sicer pa je poljub določal družbeno življenje. Govorimo o poljubu med raznimi sloji prebivalstva, med poročenimi in neporočenimi, med moškimi in ženskami,  med odraslimi in otroki.
Pri pozdravljanju oziroma poljubu na ustnice se dotikamo različnih delov telesa tistega, ki ga pozdravljamo. To je bilo in včasih še je odvisno od statusa, položaja tistega, ki poljublja, in tistega, ki ga poljubljamo. Kadar se srečajo osebe enakega družbenega položaja, si izmenjajo poljube na ustnice ali lica.

Splošno razširjeni so še poljub za sklenitev posla, poljub za dogovor o poroki, poljub, nakazan z usti ali poslan s prsti (Angleži mu pravijo air kiss, zračni poljub), pa verbalno nakazani poljub, častiti ali krščanski poljub itn. Poljub je lahko znak pozdrava, slovesa, voščila ali čestitanja, odobravanja, pokroviteljstva – npr. poljub na čelo – znak prilizovanja, podrejenosti, sprejetja v neko skupnost ali skupino, znak zveze in še česa.

Zgodovina poljuba…
Ljubezenski poljub, pri katerem prodiramo  jezikom, je pravzaprav najbližji samemu izvoru poljubljanja. Začelo se je v pradavnini, vendar niti kot pozdravno dejanje niti kot nekaj povezanega s spolnostjo, ampak kot del vedenja mlade matere do svojega dojenčka, ko je hotela, da bi otrok prenehal sesati z njenih prsi. 
                                                  * * *

Socialna zgodovina poljuba je povezana s kulturnimi vplivi in njihovim širjenjem. Dominantni sloji oziroma cele države in narodi so vplivali na druge. Prav zato so se v mnogih zgodovinskih obdobjih poljubljali med seboj le zgornji razredi, zgornje plasti prebivalstva, aristokracija in noblesa.

                                                  * * *

Če oseba nizkega statusa sreča osebo visokega položaja, bo slednji poljubila le roko, koleno ali stopalo ali le rob obleke. V skrajnem primeru smejo poljubiti le tla poleg njegovih stopal.

Na razpotju življenja…

ohrani korenine in spleti krila.

Ljudska glasba je

arheologija duha.

Če si v puščavi in naletiš na geparda,

nima smisla bežati.

Njegove noge so hitrejše od tvojih

in prej ali slej te bo ujel.

Tako je življenje.

Kdor se ne sooči s svojo usodo,

se ji vda.

Na začetku

Dandanes smo vajeni različnih čudaštev, stvari, ki so nerazumljive in se jih niti ne trudimo razumeti. Pomanjkanje pozornosti do sveta nas je utrdilo v prepričanju, da so vse preproste, a pomembne stvari že odkrite.

In morda je temu res tako. Kolo je izumljeno, ogenj zanetimo v nekaj sekundah in zaradi majhne luknjice v zobu se nam že dolgo ni treba več bati klešč.

Izvedite miselni preskok! Sedíte na udobni skali na podeželju, grizljate slamno bilko in opazujete čredo nadvse zadovoljnih ovac, ki se pasejo v bližini. Naenkrat, kot bi jim gorelo pod parklji, tri volnene predstavnice pridrvijo izza bližnjega grmičevja, poskakujejo, delajo prevale in nasploh dajejo vtis, da je življenje krasno. Bi vas to presenetilo?

Nekaj podobnega je več kot 1000 let pred našim štetjem doživel mlad pastir iz province Kaffa, danes znane kot Etiopija, in radovedno dvignil obrvi. Legenda sicer ne omenja poskakovanja in prevalov, vsekakor pa je hiperaktivno obnašanje kosmatink pritegnilo njegovo pozornost. Kmalu je ugotovil, da je spremenjeno obnašanje posledica prežvekovanja rdečih plodov neznane rastlinske vrste. Mladenič je sledil zgledu svojih varovank in se po poživljajočem odkritju postavil ob bok bodočim slavnim raziskovalcem in znanstvenikom - Isaacu Newtonu, Charlesu Darwinu, Albertu Einsteinu in ostalim.

Ostalo je zgodovina…

Kava in zdravje

Desetletja je veljalo, da je kava zdravju škodljiva. Negativno naj bi vplivala na razvoj zarodka, povzročala kronično povišanje krvnega tlaka in bila celo rakotvorna. Danes je znano, da temu ni tako. Še več, kava ima vrsto pozitivnih učinkov na psihofizično zdravje, ki so dokazani v številnih medicinskih raziskavah.

Takšnemu preobratu se pravzaprav ne gre čuditi, saj se, kot večina stvari, tudi medicina in metode medicinskega raziskovanja razvijajo s skoraj svetlobno hitrostjo. Kar, če pomislimo, niti ni slabo. Če ne drugega, si dandanes lahko brez slabe vesti privoščimo tri do štiri skodelice opojno dišečega napitka dnevno in si s tem celo koristimo.

Kateri so torej dokazani pozitivni učinki kave?

Splošno znano dejstvo je, da kava vsebuje alkaloid kofein, ki je glavna biološko aktivna snov v kavi in je zato bila deležna največ pozornosti raziskovalcev, nekoliko manj znano pa je, da se v kavi nahajajo tudi številne druge substance. Mednje sodijo flavonoidi, ki z antioksidativnim delovanjem preprečujejo škodljive vplive prostih radikalov, ki v telesu nastajajo zaradi najrazličnejših zunanjih in notranjih dejavnikov.

V nadaljevanju našteti pozitivni učinki uživanja kave, so posledica delovanja kofeina in/ali antioksidativnega delovanja flavonoidov:

- za 25% se zmanjša tveganje za nastanek raka na črevesu,
zmanjša se tveganje nastanka ledvičnih in žolčnih kamnov,
- 25% manj simptomov in napadov pri astmatičnih bolnikih,
- manjše tveganje za razvoj ciroze jeter in kožnega raka,
- nedavne raziskave dokazujejo celo manjše tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni,
- izboljšata se razpoloženje in miselna zbranost.

Pridelava kave

Kavovec, zimzeleno drevo ali grm, izvira iz Afrike, kjer nekultivirano raste še dandanes. Večino kave za prodajo gojijo v približno 80 državah južne in centralne Amerike, Karibov, Afrike in Azije. Največji proizvajalki pa sta nedvomno Brazilija in Kolumbija.

Obstaja približno 60 vrst kave, komercialno najpomembnejše med njimi pa so 4:
- kava Arabika, ki predstavlja kar 85% do 90% svetovne proizvodje,
- kava Robusta, ki predstavlja 10% do 15% svetovne proizvodnje,
- kavi Liberika in Ekscelsa pa skupaj prispevata približno 1% proizvodnje.

Čeprav so tropska področja Afrike, Azije in Amerike odličen naravni habitat za kavovce, pa so za komercialno proizvodnjo potrebni specifični pogoji (temperatura, nadmorska višina, vlažnost), ki se razlikujejo od vrste do vrste. Arabika na primer bolje uspeva na višji nadmorski višini in potrebuje manj toplote in vlage kot Robusta.

Kavovci so plodoviti po treh (Robusta) do petih letih (Arabika). V naravnem okolju zrastejo tudi do 15 metrov visoko, na plantažah pa jih zaradi praktičnosti obiranja vzdržujejo na približno treh metrih višine. Dosežejo starost do 60 let, produktivna doba pa traja 15 do 20 let.

Plodovi dozorijo v približno sedmih mesecih, običajno ne vsi ob istem času. Prav zato se kavovce povečini še vedno obira ročno. Po obiranju je na vrsti obdelava.

Obdelava kave

Po obiranju je potrebno plodove obdelati in iz njih izločiti kavna zrna. V ta namen se uporabljata dve metodi:

1. Suha obdelava

Po obiranju se zrele plodove nekaj dni suši na soncu. Ko so ti suhi, se z namensko napravo odstrani kavna zrna.

2. Mokra obdelava

V prvi fazi se mesnati del loči od zrna v pergaminski luski, čemur sledi nekajdnevno namakanje v vodi, katero pri vrsti Arabika spodbudi kemične reakcije, ki še dodatno izboljšajo okus in aromo. Nadaljnji postopek zajema sušenje na soncu, odstranjevanje pergaminskih lusk v centrifugalni napravi, prebiranje in poliranje, elektronsko sortiranje ter pripravo na transport.

Naslednja faza, ki običajno poteka že v pražarnah, je faza mešanja različnih kav. Šele s slednjim se namreč doseže ravnotežje in bogatost okusa in vonja končnega izdelka.

Oprostite za trenutek, grem na skodelico kave…

Zakaj brezskrbni dnevi tako hitro minejo?!

Najini prvomajski dopustniški dnevi so bili čudoviti, sončni, topli, mokri, ledeno sladki, zaljubljeni…in seveda kot vedno veliko prekratki.

Letošnji maj sva preživela (delno) na celini v objemu vode, sonca in otroškega smeha. V četrtek dopoldan sva se odpravila v Čateške toplice, kjer sva prelenarila naslednje štiri dni. Čeprav je pomlad šele dobro pokukala na plan, je njen spremljevalec že pokazal svojo moč. Sonček naju je dodobra ogrel in tudi obarval. 

V sobotnem jutru sva se odpeljala v Zagreb, kjer sva obiskala živalski vrt. Res je čudovit, predvsem zato, ker ga obdaja mnogo zelenja. A najpomembnejše je to, da tudi njegovi prebivalci živijo v sebi mnogo bolj prijaznem okolju. A žal je tudi to živalsko kraljestvo še vedno premalo pristno, bogato, oskrbljeno, privlačno…

Ob nabiranju cvetja

na dlani ostane njegov odtis.

V mislih odmeva otroški smeh.

Čudeža ni.

Ne glej gor.

Ne glej levo.

Ne desno.

Poglej predse.

Čudež je…

V tebi.

Luč v daljavi.

Opazujem neznane obraze.

Tudi jaz se smejim.

Čeprav v temi.

Zapustiti zavetje domačega gnezda je zagotovo velik korak in močna odločitev vsakega posameznika. Seveda, če dom zapušča z nasmehom, lepimi spomini in s ponosom o odločitvi novega koraka. 

Priznam, da mi je bilo ob slovesu težko, da sem jokala hkrati od sreče in seveda od vsega novega, ki me je čakalo na vstopni postaji. Starša sta me pospremila s ponosom na obrazu in seveda v besedah, ter s solzico, ki sta jo želela skriti, a je v objemu kmalu zazvenela.

Hvaležna sem jima in vedno jima bom za vsa spoznanja in znanja življenja, ki sta mi jih dala v 24-ih letih mojega življenja. Srečna, ker sta mi dovolila, da sanjam z odprtimi očmi, mi stala ob strani in me ob vsakem koraku opogumljala. Nikoli nista oporekala mojim željam, le želela sta, da ostanem realna in razsodna. Verjela sta vame, v moje odločitve in korake! Ob slovesu sta mi v objemu glasno dejala: “Ponosna sva nate!”

MAMI, ATI, ANŽE  - HVALA VAM!

In tako sem korak za korakom praznila svojo otroško sobo. Spomnim se, kako sem se nekega jutra ustavila pred vrati, stopila korak nazaj, se ulegla na tla sobe in v mislih preletela vse trenutke doživete v njej. Nato se z nasmehom in lepimi spomini še enkrat ozrla po sobi in zaprla vrata.

NAJINA SELITEV V LJUBLJANO!

Mami in ati, hvala za pomoč! Ati, hvala, ker si zame vozil kombi…Mami, hvala, ker si tisočkrat premerila sobo, da si našla rešitev za “najin” kotiček. Anže, hvala za ideje in moško roko! Bila sta dva, a uspešna kot bi bili štirje!

In navsezadnje hvala TEBI! …ker si verjel vame, zaupal moji odločitvi, prisluhnil vsaki moji želji, me tolažil in vzpodbujal, prebedel cele noči, da sem se zjutraj zbudila v novi belini, z menoj prevozil tisoč kilometrov, da sva našla željeno stvar, mnogo naredil namesto mene, ko sem utrujena prišla iz službe, čeprav tudi ti nisi imel dopusta…

Hvala! *

ISKANJE STANOVANJA: 2 meseca brskanja po oglasih, 60 klicev in nazadnje le šest ogledov stanovanj. Sedmo je bilo usodno! :) Prijatelji pravijo, da sva imela srečo!

KONČNO! USTREZNO STANOVANJE!

DATUM SELITVE in POKANJE ŠAMPANJCA! Konec novembra 2007 (in šele zdaj sem uspela najti čas za objavo!

NAJINO POČUTJE: utrujena, skoraj brez spanja, nenehno v razmišljanju, akciji in seveda z velikim minusom na računu! :) Vam zveni znano, kajne?!

Za premagovanje utrujenosti gre zahvala Janezu, ki je kuhal najboljšo kavo in me ves čas spravljal v smeh -  s petjem, igralskimi scenami, poplesavanjem z valjčkom ( s tistim, ki pušča barvo!) in seveda s poljubi in objemi!

DOBRODOŠLI!

Stanovanje sva oblekla v barve. Barve ljubezni in zemlje. Rdeče, rjave, oranžne…

Saj veste, kam vabijo češnje?!

…v kuhinjo! Sitim vstop prepovedan!

Najina sobica…mmm! Gostom vstop prepovedan!

Dnevna soba s pogledom na park. V njej preživiva čudovita jutra.

Najina prva novoletna jelka.

Najina angelčka!

Svečke! Saj veste v čem je njihov čar!?

Nekdo, ki je želel z menoj.

Najina sestavljanka življenja dobiva končno podobo…

Jutranji sonček je pokukal v najino posteljo. Ljubljana se je prebujala v čudovit sobotni dan. Iz kuhinje je že dišalo po jutranji kavi. Hitro sem skočila iz postelje, natočila skodelici kave, odgrnila zaveso in uživala v najinem jutru, s pogledom na prebujajočo se Ljubljano.

Bil je resnično prelep dan, da bi ostala doma… In tako sva se odpravila. Tokrat naju je pot zapeljala do Trsta, kjer sva uživala ob lepoti gradu Miramare, se sprehodila po Trstu in  popila najboljši in seveda najdražji kapučino.

Pogled iz daljave na grad Miramare.

Pot, ki vodi do gradu.

Ob vstopu na grajsko dvorišče…

…zastane dih. Čudovito, kajne?!

Pot z grajskega dvorišča naju je popeljala…

po stopnicah do pristana in naprej do sredozemskih nasadov in čudovitih kamnitih kipov.

Med uživanjem na sončku sta bila z nama v družbi tudi golobčka.

Ko bo dan prelep, da bi ostali doma , se le odpravite na lepše. Midva predlagava Trst in grad Miamare. Bilo je čudovito in v kratkem se vrneva v ta obmorski raj.

 KAR ODRASLI ŠE NISMO POZABILI IN KAR OTROCI ŽE DOBRO VEDO…

“Vsakdo mora imeti svojega medvedka,

da se stisne k njemu,

ko ga je strah,

da mu pove svoje skrite želje in

da se ob njem pocrklja.”

Naši puhasti prijatelji

Pri nas plišastemu medvedku pravimo preprosto “medvedek” in seveda je med najbolj slavnimi gotovo, vsem dobro poznan,  medvedek Piki Jakob.

Ampak v angleško govorečih deželah, od koder tudi prihaja igrača, mu pravijo “teddy”, kar je ljubkovalna oblika imena Teodor.

Leta 1902 so tedanjega predsednika ZDA, Teodorja Roosvelta, v eni izmed zveznih držav povabili na lov na medveda. Gostitelji so mu pred puško pripeljali medvedjega mladiča, kar je predsednika užalilo in ga ni hotel ustreliti. Tamkajšnji časopisi so naslednji dan objavili posmehljiv strip, v katerem se predsedniku - slabiču - zverine preveč smilijo, da bi jih streljal, a je v javnost prišla tudi druga različica, ki jo je lansiral predsednikov urad: predsednik nikoli ne strelja nasprotnikov, ki mu niso kos. Javnost se je razdelila na tiste, za katere je bil predsednik moder in junak in na tiste, za katere je bil reva in slabič. kakorkoli - v tistem času je za majhnega medvedka prišla v rabo pomanjševalnica predsednikovega imena Teddy.

Ameriški izdelovalec igrač je ob tej novici dobil navdih. Iz ostanka pravega krzna je ukrojil medvedka in ga poimenoval Teddy. Takoj za tem je pričela izdelovati medvedke z enakim imenom, toda iz umetnega krznatega pliša, neka nemška tovarna. Leta 1903 je bil njihov izdelek razstavljen v Leipzigu na sejmu igrač. Še isti dan jih je nek newyorški trgovec, ki je začutil uspeh naročil 3000 čisto novih plišastih medvedkov. Ni se motil. Medvedek Teddy je postal velikanski prodajni uspeh, saj je navdušil odrasle in seveda še bolj otroke.

Dandanes veljajo medvedki za eno izmed najbolj prodajanih igrač po vsem svetu. Tako so medvedki dobili svoje mesto tudi v knjigah - pravljicah, risankah… Najslavnejši knjižni medvedek je Medvedek Pu.

Obstaja mnogo različnih medvedkov, a večina jih ima premične tačke in glavo, tako kot prvi nemški medvedek. Obstajajo tudi zbiratelji medvedkov, za katere je zelo pomembno, kdo medvedke oblikuje in šiva. Nekatere medvedke izdelujejo zgolj za zbiratelje, v zelo majhnih serijah in z gromozanskimi cenami. Obstajajo tudi dizajnerski medvedki, ki jih je mogoče dobiti le po naročilu.

Ampak otrokom je vseeno, kdo je medvedka ustvaril in za kakšno ceno so ga kupili. Zanje je pomembno, da je medvedek ravno prav mehak in crkljiv!

SREČA

ne potrebuje

POTRDITVE!