Ljubim te, življenje…

Na začetku

Dandanes smo vajeni različnih čudaštev, stvari, ki so nerazumljive in se jih niti ne trudimo razumeti. Pomanjkanje pozornosti do sveta nas je utrdilo v prepričanju, da so vse preproste, a pomembne stvari že odkrite.

In morda je temu res tako. Kolo je izumljeno, ogenj zanetimo v nekaj sekundah in zaradi majhne luknjice v zobu se nam že dolgo ni treba več bati klešč.

Izvedite miselni preskok! Sedíte na udobni skali na podeželju, grizljate slamno bilko in opazujete čredo nadvse zadovoljnih ovac, ki se pasejo v bližini. Naenkrat, kot bi jim gorelo pod parklji, tri volnene predstavnice pridrvijo izza bližnjega grmičevja, poskakujejo, delajo prevale in nasploh dajejo vtis, da je življenje krasno. Bi vas to presenetilo?

Nekaj podobnega je več kot 1000 let pred našim štetjem doživel mlad pastir iz province Kaffa, danes znane kot Etiopija, in radovedno dvignil obrvi. Legenda sicer ne omenja poskakovanja in prevalov, vsekakor pa je hiperaktivno obnašanje kosmatink pritegnilo njegovo pozornost. Kmalu je ugotovil, da je spremenjeno obnašanje posledica prežvekovanja rdečih plodov neznane rastlinske vrste. Mladenič je sledil zgledu svojih varovank in se po poživljajočem odkritju postavil ob bok bodočim slavnim raziskovalcem in znanstvenikom - Isaacu Newtonu, Charlesu Darwinu, Albertu Einsteinu in ostalim.

Ostalo je zgodovina…

Kava in zdravje

Desetletja je veljalo, da je kava zdravju škodljiva. Negativno naj bi vplivala na razvoj zarodka, povzročala kronično povišanje krvnega tlaka in bila celo rakotvorna. Danes je znano, da temu ni tako. Še več, kava ima vrsto pozitivnih učinkov na psihofizično zdravje, ki so dokazani v številnih medicinskih raziskavah.

Takšnemu preobratu se pravzaprav ne gre čuditi, saj se, kot večina stvari, tudi medicina in metode medicinskega raziskovanja razvijajo s skoraj svetlobno hitrostjo. Kar, če pomislimo, niti ni slabo. Če ne drugega, si dandanes lahko brez slabe vesti privoščimo tri do štiri skodelice opojno dišečega napitka dnevno in si s tem celo koristimo.

Kateri so torej dokazani pozitivni učinki kave?

Splošno znano dejstvo je, da kava vsebuje alkaloid kofein, ki je glavna biološko aktivna snov v kavi in je zato bila deležna največ pozornosti raziskovalcev, nekoliko manj znano pa je, da se v kavi nahajajo tudi številne druge substance. Mednje sodijo flavonoidi, ki z antioksidativnim delovanjem preprečujejo škodljive vplive prostih radikalov, ki v telesu nastajajo zaradi najrazličnejših zunanjih in notranjih dejavnikov.

V nadaljevanju našteti pozitivni učinki uživanja kave, so posledica delovanja kofeina in/ali antioksidativnega delovanja flavonoidov:

- za 25% se zmanjša tveganje za nastanek raka na črevesu,
zmanjša se tveganje nastanka ledvičnih in žolčnih kamnov,
- 25% manj simptomov in napadov pri astmatičnih bolnikih,
- manjše tveganje za razvoj ciroze jeter in kožnega raka,
- nedavne raziskave dokazujejo celo manjše tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni,
- izboljšata se razpoloženje in miselna zbranost.

Pridelava kave

Kavovec, zimzeleno drevo ali grm, izvira iz Afrike, kjer nekultivirano raste še dandanes. Večino kave za prodajo gojijo v približno 80 državah južne in centralne Amerike, Karibov, Afrike in Azije. Največji proizvajalki pa sta nedvomno Brazilija in Kolumbija.

Obstaja približno 60 vrst kave, komercialno najpomembnejše med njimi pa so 4:
- kava Arabika, ki predstavlja kar 85% do 90% svetovne proizvodje,
- kava Robusta, ki predstavlja 10% do 15% svetovne proizvodnje,
- kavi Liberika in Ekscelsa pa skupaj prispevata približno 1% proizvodnje.

Čeprav so tropska področja Afrike, Azije in Amerike odličen naravni habitat za kavovce, pa so za komercialno proizvodnjo potrebni specifični pogoji (temperatura, nadmorska višina, vlažnost), ki se razlikujejo od vrste do vrste. Arabika na primer bolje uspeva na višji nadmorski višini in potrebuje manj toplote in vlage kot Robusta.

Kavovci so plodoviti po treh (Robusta) do petih letih (Arabika). V naravnem okolju zrastejo tudi do 15 metrov visoko, na plantažah pa jih zaradi praktičnosti obiranja vzdržujejo na približno treh metrih višine. Dosežejo starost do 60 let, produktivna doba pa traja 15 do 20 let.

Plodovi dozorijo v približno sedmih mesecih, običajno ne vsi ob istem času. Prav zato se kavovce povečini še vedno obira ročno. Po obiranju je na vrsti obdelava.

Obdelava kave

Po obiranju je potrebno plodove obdelati in iz njih izločiti kavna zrna. V ta namen se uporabljata dve metodi:

1. Suha obdelava

Po obiranju se zrele plodove nekaj dni suši na soncu. Ko so ti suhi, se z namensko napravo odstrani kavna zrna.

2. Mokra obdelava

V prvi fazi se mesnati del loči od zrna v pergaminski luski, čemur sledi nekajdnevno namakanje v vodi, katero pri vrsti Arabika spodbudi kemične reakcije, ki še dodatno izboljšajo okus in aromo. Nadaljnji postopek zajema sušenje na soncu, odstranjevanje pergaminskih lusk v centrifugalni napravi, prebiranje in poliranje, elektronsko sortiranje ter pripravo na transport.

Naslednja faza, ki običajno poteka že v pražarnah, je faza mešanja različnih kav. Šele s slednjim se namreč doseže ravnotežje in bogatost okusa in vonja končnega izdelka.

Oprostite za trenutek, grem na skodelico kave…